Najstnik za vdor v Google Chrome dobil 46 tisoč evrov

Spletni brskalnik Google Chrome bo odslej še varnejši. Najstniški heker, ki na spletu uporablja psevdonim Pinkie Pie, je namreč že drugič uspešno vdrl v Googlov brskalnik.

Podjetje Google več kot dobro ve, da so hekerji tisti, ki lahko občutno pripomorejo k večji varnostni njegove programske opreme. Zato računalniški gigant bogato nagradi vse računalniške mojstre, ki jim uspe zlomiti zaščito spletnega brskalnika Chrome. Zaradi tega ta trenutno velja za enega najvarnejših spletnih brskalnikov na modrem planetu.


Spletni brskalnik Google Chrome bo odslej še varnejši. Najstniški heker, ki na spletu uporablja psevdonim Pinkie Pie, je namreč že drugič uspešno vdrl v Googlov brskalnik. Varnostno ranljivost je »kratkohlačnik« odkril na konferenci »Hack in the Box«, ki se je pred kratkim odvijala v malezijskem glavnem mestu Kuala Lumpur.

Na Googlu so mladeniču ob izjemnem dosežku sporočili: "Velike čestitke Pinkie Pieju za še eno odlično opravljeno delo!". Trud mladeniča je bil seveda tudi ustrezno poplačan. Računalniški gigant mu je za odkrito ranljivost namreč izročil denarno nagrado v višini preračunanih 46 tisoči evrov. Heker si je enako nagrado sicer »prihekal« že februarja letos, kjer je na konferenci prav tako odkril ranljivost v Googlovem brskalniku.

Naj kot zanimivost še navedemo, da so Googlovi programerji odkrito ranljivost v spletnem brskalniku Google Chrome vzeli nadvse resno. Ta je bila namreč odpravljena v le desetih urah za tem, ko jo je razkril mladi heker s psevdonimom Pinkie Pie. Pohvalno!

Vir: Računalniške novice

Larry Page

Lawrence Edward »Larry« Page, ameriški programer in poslovnež. Leta 1998 je s Sergeyjem Brinom ustanovil Google, Inc. Do leta 2001 sta skupaj upravljala podjetje kot predsednika, kasneje pa sta na ta položaj imenovala Erica Schmidta.

Larry Page

 Rodil se je v judovski družini, oba starša sta poučevala računalništvo na Državni univerzi Michigana. Študiral je računalniško inženirstvo na Univerzi Michigana, po diplomi pa je vpisal doktorski študij na Univerzi Stanford. Spletni iskalnik Google je rezultat raziskave matematičnih lastnosti svetovnega spleta, ki se je je lotil v sklopu doktorske disertacije. Svetovni splet je razumel kot ogromen graf, kjer so elementi povezani s hiperpovezavami. V tem času je spoznal Brina, s katerim sta razvila algoritem PageRank, ki predstavlja osnovo Googla.

Vir: Wikipedija

Naloga VUG: Grafika

Z veseljem sem se lotila te naloge, saj mi je skozi celo nalogo pomagal stric Google. On vse ve, on vse najde. Z njem sem vzpostavila prav poseben stik odkar obiskujem to fakulteto. Skupaj zmoreva vse. Vedno me preseneti s pozitivno povratno informacijo, kadarkoli in kjerkoli… Najin dialog je res nekaj neverjetnega – jaz sprašujem, on odgovarja…

Tudi tokrat je bilo tako… Sem ga vprašala, če mi poišče kakšne njegove slike in BAM – dobila sem več kot 14.390.000.000 slik, seveda mi vse niso bile všeč. Ampak več jih je, lažje najdem tisto, ki mi ustreza. 

No, pa sem se lotila...

1. Naloga

      Izmed vseh ponujenih slik sem si izbrala eno in jo povečala.  Pri povečavi je bilo takoj vidno, da je slika rastrska, saj se je slika nazobčala, pokvarila se je ločljivost slike. Pri rastrski grafiki je slika shranjena kot matrika s podatki, ki določajo barvo, intenziteto, za vsak piksel slike. Večje število pikslov pomeni ostrejšo sliko. Če sliko povečamo se mreža s piksli zredči in povzroči nazobčanost – vidne kvadratke, ki jih predlagani velikosti slike ne vidimo.

2. Naloga 

Spet mi je moj Google pomagal najti slike različnih formatov – gif, jpeg ter png.

GIF: GIF format omogoča transparentnost in animacijo.  Glavna težava tega formata pa je omejena barvna paleta in sicer do 256 barvnih odtenkov. To pa je za fotografije premalo. Slike zaradi tega izgledajo zrnato oz kockasto. Je pa zelo uporaben pri grafikah, ki nimajo veliko barv oz barvnih prehodov, saj je zaradi manjšega števila barvnih odtenkov sama velikost slike lahko nekajkrat manjša od JPG ali PNG formata. Uporaben je za prikazovanje logotipov in enostavnih motivov, manj primeren je torej za fotografije. 

Slika 1

Slika 2

Pri Sliki 1 bi raje izbrala format png. Lepo je vidno, da slika izgleda kockasto, kar je posledica omejene barvne palete. Ker v sliki ni nobene animacije se mi gif format ne zdi smiseln.

Pri Sliki 2 se mi format zdi smiseln, saj slika vsebuje animacije in je  enostavna – ne vsebuje senc, detajlov.

JPEG: V formatu JPEG lahko shraniš slike s poljubnim številom barv. Pri shranjevanju se nekaj informacij izgubi, saj program barvo več sosednjih pikslov združi v eno. Slika torej ni več taka kot je bila prej.

JPG algoritem lahko dobro sliko zelo popači. Vendar če ne pretiravamo s stiskanjem bo v večini primerov dobro opravil svoje delo. Ravno zato je standard JPG danes največkrat uporabljen v spletu. Velikost slike relativno dobro zmanjša ob ne pretirani izgubi kakovosti, podpira pa tudi dovolj široko paleto barv, da so prehodi in rahli odtenki barv nepopačeni. 

 

Slika 1

Slika 2

Glede na to, da slika 1 vsebuje kontraste ter kombinacijo teksta, menim da bi bilo bolje, če bi bila slika objavljena kot png. Je pa res, da bi ob uporabi png formata bila datoteka večja.  Pri sliki 2 pa se mi zdi izbira formata ustrezna.

PNG: Glavne prednosti so možnost večkratnega shranjevanja brez izgub na kvaliteti in pa alfa transparentnost. To pomeni, da so razni efekti, kot so recimo sence, najlažje izvedemo ravno s PNG formatov. Tretja dobra lastnost pa temelji na uporabi sRGB barvni paleti, kar ga naredi zelo uporabnega za uporabo pri grafikah in fotografijah preko interneta.  Slabša stran je relativno velika datoteka, kar pa sicer danes  ni več tako moteča.

Slika 2

Slika 1

 Za sliko 1 bi raje uporabila gif format, saj ne potrebujemo neke velike barvne palete, tudi senc ni. S gif formatom je velikost bistveno manjša, zato bi raje izbrala le tega. Medtem, ko pri drugi sliki se mi zdi primerna izbira PNG formata, saj so uporabljeni veliki kontrasti,  prisotno je tudi besedilo. 

3. Naloga

Največ prostora porabita formata tif in bmf. BMF format je velik in nekompresiran, kljub vsemu pa so slike shranjene z bogatimi barvami in visoke kvalitete. Prav tako tudi tiff. TIFF končnica je uporabna zato, ker ne uporablja stiskanje podatkov in je sposobna shraniti katerokoli barvo do velikosti 32-bitov, kar pomeni skoraj 4,3 milijarde različnih barv. Slabost obeh je torej nestiskanje podatkov, zato so datoteke tako velike. Kot smo že omenili je šibka točka png formata slik ravno velikost. V tabeli je lepo razvidno, da je png format večji od gif in jpeg, vendar se vseeno poslužujemo formata png, saj omogoča zgoščevanje brez izgube informacij.

Take care...